Uvod

Fizika kot veda igra pomembno vlogo pri razumevanju sveta, v katerem ?ivimo. Fiziki veliko doprinesejo k svetovni blaginji in ekonomskemu razvoju narodov. Njihovo znanje in njihov na?in re?evanja problemov igrata klju?no vlogo na mnogih podro?jih, tako strokovnih kot tudi v industriji in dru?bi nasploh. Pogoj za uspeh v dana?njem hitro spreminjajo?em se svetu je ?im vi?ja izobrazba ?ensk in mo?kih v posamezni dr?avi, ter njihova zavzetost za sprejemanje odlo?itev pomembnih za izbolj?anje kvalitete ?ivljenja.

Znanje fizike predstavlja torej pomemben dele? v znanstveni izobrazbi vsakega dr?avljana. Hkrati pa napredujo?e razumevanje fizike predstavlja intelektualni izziv, prilo?nost zdru?evanja razli?nih, vendar dopolnjujo?ih se miselnih poti ?ensk in mo?kih iz razli?nih kultur. Trenutno ?enske lahko in dejansko tudi prispevajo k temu procesu in s pomo?jo fizike k ?love?ki blaginji, toda le v majhnem ?tevilu in ?e vedno predstavljajo neizkori??eno »intelektualno rezervo«. ?ele ko so ?enske polno udele?ene kot raziskovalke v laboratorijih, kot znanstvene voditeljice in u?iteljice, kot nosilke znanstvene politike, se bodo po?utile enakovredne partnerke v tehnolo?ki dru?bi.

Namen konference in sprejetih sklepov je omogo?iti ?imve? ?enskam vstop v jedro dogajanja na podro?ju fizike in tudi do vodilnih polo?ajev v fizikalnih znanostih. Sklepe je soglasno sprejelo ve? kot 300 fizikov iz 65 dr?av na prvi Svetovni konferenci ?ensk v fiziki, ki je potekala v Parizu od 7.-9. 3. 2002.

Sklepi namenjeni ?olam in dr?avnim in?titucijam, ki jih financirajo

Dijakinje naj imajo pri predmetu fizike enake mo?nosti in enako mero spodbude kot dijaki, saj spodbuda s strani star?ev in u?iteljev vpliva na njihovo samozavest in osebnostni razvoj. Na?in dela in ?tudijsko gradivo, ki se uporabljata v ?olah, naj bosta zasnovana tako, da bosta pritegnila tudi dekleta in jim dala mo?nost, da poka?ejo svoje sposobnosti. Raziskave so pokazale, da imajo mlada dekleta mo?no ?eljo pomagati pri izbolj?anju kvalitete ?ivljenja ljudi, zato je pomembno, da ?e v mladosti spoznajo pozitiven vpliv fizike kot vede na dru?bo.

2. Sklepi namenjeni univerzam

2.1. ?tudentje

Univerze bi morale prou?iti svojo znanstveno politiko in postopke ter zagotoviti ?tudentkam enake mo?nosti za uspeh kot ?tudentom. Vsakr?no diskriminacijo bi morale nemudoma odpraviti in sprejeti znanstveno politiko na osnovi vklju?evanja in ne izklju?evanja.

Ukrepi, ki bi pripomogli k izbolj?anju situacije: ?ir?e zastavljen, interdisciplinaren pristop k fiziki, mo?nost prilagodljivega kriterija za vstop na podro?je fizike; zgodnje vklju?evanje ?tudentov v raziskovalne programe, uvajanje mentorstva na fakultetah in poudarjanje vloge fizike kot znanosti na drugih podro?jih kot so medicina, industrija in kvaliteta vsakdanjega ?ivljenja. Tak?na politika bi pozitivno vplivala predvsem na mlade ?enske, ki se v fiziki velikokrat po?utijo osamljene in neza?eljene.

2.2.Fakulteta in raziskovalci

Nedavne raziskave so pokazale, da celo na najuglednej?ih raziskovalnih institucijah raziskovalke niso obravnavane enakopravno z njihovimi mo?kimi kolegi. Zaenkrat se zdi, da so ob tem prizadete le ?enske, vendar bo tak?en odnos dolgoro?no negativno vplival tudi na znanost samo. Univerze morajo raziskati in se dogovoriti o taki znanstveni politiki in ukrepih, ki bodo vzpodbujali in zagotavljali enakost med spoloma. Transparentni in po?teni postopki izbire in napredovanja so klju?nega pomena. Dodatni pogoj za uspeh raziskovalk je tudi enakovreden dostop do financiranja raziskav, do potrebne opreme in dovolj ?asa za raziskave.

Materinstvo ne bi smelo prepre?iti znanstvene kariere raziskovalke. Njihov raziskovalni uspeh bo omogo?alo dru?ini prijazno delovno okolje, ki bi jim npr. omogo?ilo skrb za otroke v bli?ini delovnega mesta, prilagodljiv delovni ?as in zaposlovalne mo?nosti v primeru, da sta oba star?a raziskovalca.

Izkazalo se je tudi, da so v vodstvu univerze zaposleni predvsem mo?ki. Zato je nujno, da tudi ?enske dobijo mesto, tako v samem vodstvu univerze, kot tudi v vodstvu oddelkov za fiziko, ?e posebej v klju?nih odborih, ki dolo?ajo politiko univerze. ?enske morajo imeti vpliv na politiko univerze, ki jim kroji znanstveno usodo. Pomembno je, da mlade raziskovalke vidijo starej?e kolegice, ki so uspe?ne v raziskavah, kot profesorice na univerzi ali celo na vodilnem polo?aju.

3. Sklepi namenjeni raziskovalnim in?titutom

Politika, ki bo omogo?ila znanstvenicam uspeh, bo pozitivno vplivala tudi na uspe?nost samih raziskovalnih in?titucij. Zato bi moralo vodstvo in?titutov zagotoviti in uveljaviti tak?no politiko, ki bi vzpodbujala enakost raziskovalk in raziskovalcev pri izbiri in napredovanju. Preve? pogosto se dogaja, da je kariera raziskovalke ustavljena na dolo?eni stopnici (t.i. stekleni strop), ko ?enske sicer vidijo napredovati svoje mo?ke kolege, same pa ne morejo ve? naprej.

Vodstvo raziskovalnih in?titucij bi moralo aktivno delovati v zagotavljanju dru?ini prijaznega okolja, kot so mo?nosti za varstvo otrok in prilagodljiv delovni ?as za star?e. Rezultati raziskav so pokazali, da je ena izmed glavnih skrbi znanstvenice najti ravnovesje med kariero in dru?ino. Dru?ina ne bi smela biti prepreka za uspe?no udele?bo matere- raziskovalke v raziskovalnih projektih.

4. Sklepi namenjeni industrijskim laboratorijem

Politika, ki bo omogo?ila znanstvenicam uspeh, bo pozitivno vplivala tudi na uspe?nost industrijskih laboratorijev. Zato bi morali poslovodje in raziskovalni direktorji zagotoviti in uveljaviti tak?no politiko, ki bi vzpodbujala enakost raziskovalk in raziskovalcev pri izbiri in napredovanju. Preve? pogosto se dogaja, da je kariera raziskovalke ustavljena na dolo?eni stopnici (t.i. stekleni strop), ko ?enske sicer vidijo napredovati svoje mo?ke kolege, same pa ne morejo ve? naprej.

Vodstvo podjetih bi moralo aktivno delovati v zagotavljanju dru?ini prijaznega okolja, kot so mo?nosti za varstvo otrok in prilagodljiv delovni ?as za star?e. Rezultati raziskav so pokazali, da je ena izmed glavnih skrbi znanstvenice najti ravnovesje med kariero in dru?ino. Dru?ina ne bi smela biti prepreka za uspe?no udele?bo matere- raziskovalke v raziskovalnih projektih.

5. Sklepi namenjeni znanstvenim zdru?enjem

Znanstvena in strokovna dru?tva so sposobna in bi morala igrati glavno vlogo pri pove?anju ?tevila fizi?ark in njihovega uspeha v fiziki. Vsako dru?tvo naj bi imelo delovno skupino, ki bi bila odgovorna za to delo in bi dajala priporo?ila celotnemu zdru?enju. Najmanj, kar je zdru?enje dol?no narediti, je naslednje: v sodelovanju s pristojnimi organizacijami zbirati in dajati na razpolago statisti?ne podatke o udele?bi ?ensk na vseh ravneh fizike; identificirati uspe?ne fizi?arke in jih predstaviti kot zgled; vklju?iti ?enske v programske odbore in kot vabljene predavateljice na znanstvenih sre?anjih, ki jih dru?tvo pomaga financirati; vklju?iti ?enske v uredni?ke odbore dru?tvenih revij oz. publikacij.

6. Sklepi namenjeni nacionalnim vladam

Fizikalna znanost igra klju?no vlogo v razumevanju sveta, v katerem ?ivimo. Fiziki v veliki meri pripomorejo k ekonomskemu in kulturnemu razvoju ter vsesplo?ni blaginji naroda. Zato je v interesu vsake posamezne dr?ave, da zagotovi dobro izobrazbo v fiziki za vse svoje dr?avljane in podpira napredno izobra?evanje in raziskave. Vlade morajo zagotoviti ?enskam enake mo?nosti dostopa do izobrazbe in prilo?nosti za raziskave kot mo?kim. ?enske morajo biti ?lanice dr?avnih znanstvenih svetov in ocenjevalnih odborov. Priznanja z dr?avnim financiranjem naj se podeljujejo samo organizacijam in in?titucijam, ki v svoji politiki udejanjajo enakost med spoloma.

7. Sklepi namenjeni finan?nim ustanovam

Agencije, ki financirajo znanstvene raziskave, imajo klju?no vlogo pri promociji tako posameznih znanstvenikov kot tudi znanosti kot celote. Pretekle raziskave so pri izbirnem postopku dokazale neravnovesje glede na spol. Z namenom zagotoviti ?enskam enak dostop do financiranja raziskav kot mo?kim je potrebno: javno razglasiti in omogo?iti transparentnost prijav za financiranje raziskav; potrebni pogoji za izbiro morajo biti jasni; ?enske morajo biti zastopane v vseh ocenjevalnih odborih in v odborih odlo?anja. Starostne omejitve ali oblika in trajanje ?tipendije oz. financiranja, ki resno zavira prosilce, da bi se odlo?ili za dru?ino, se morajo ponovno pretehtati. Finan?ne organizacije morajo vzpostaviti in omogo?iti statisti?ne podatke glede na spol, vklju?no z informacijami o dele?u in kvalifikaciji ?ensk in mo?kih, ki so prosili za financiranje in tistih, ki so financiranje dobili.

8. Sklepi namenjeni IUPAP (International Union of Pure and Applied Physics)

IUPAP je mednarodna organizacija fizikov, ki s svojimi dejavnostmi in odlo?itvami mo?no vpliva na delovanje posameznih fizikalnih odborov. IUPAP bi moral zgornje sklepe posredovati tudi ostalim zdru?enjem in skupinam in hkrati preveriti lastne aktivnosti, da bi prispeval k pove?anju ?tevila uspe?nih ?ensk v fiziki. Koristno bi bilo, ?e bi IUPAP posredoval zgornje sklepe tudi mednarodnim znanstvenim organizacijam delujo?ih na drugih podro?jih. Pri volitvah izvr?nega odbora in ?lanov komisije IUPAP morajo izborni postopki zagotoviti polno vklju?evanje ?ensk. IUPAP sponzorira ve?ino mednarodnih konferenc. Pogoj za tovrstno financiranje naj bi bil dokaz, da so ?enske vklju?ene v mednarodni svetovalni odbor in programski odbor posamezne konference. IUPAP bi moral zahtevati poro?ilo o spolu vabljenih predavateljev. Mednarodne Liaison odbore bi moral spodbujati, da ponudijo ?lanstvo ?imve? ?enskam. Odbori Laison bi zagovarjali te sklepe v svojih dr?avah.

IUPAP naj nadaljuje svoje delo v Delovni skupini ?enske v fiziki in jo okrepi, da se bo vzpostavil mednarodni svetovalni odbor s ?lani iz ?imve?ih dr?av. Ta skupina bo predstavljala osnovo za povezovanje, ki lahko nadaljuje z delom za pove?anje ?tevila uspe?nih ?ensk v fiziki.